Center RS za poklicno izobraževanje

Na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja (PSI) smo za potrebe sistematičnega vključevanja kompetenc, ki uresničujejo cilje trajnostnega razvoja in podnebne cilje, k sodelovanju povabili strokovnjake iz različnih področij. Skupaj smo pripravili strokovne podlage za pripravo celostnega programa ozaveščanja ter vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah v kontekstu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj na področju PSI, ki vključuje:

1.   Smernice in kriterije za šole na poti k trajnostnosti  

Celostni pristop k vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj, poleg razvoja kurikuluma, vključuje tudi razvoj vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ) v smeri trajnostnosti. V ta namen smo v okviru konceptualizacije VITR opredelili merila za vse vzgojno izobraževalne zavode s poudarkom na odzivanju na podnebne spremembe in spodbujanju zelenega prehoda. Za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja smo določili kriterije in izdelali vprašalnik za samoevalvacijo vzgojno izobraževalnih zavodov s področja trajnostnosti ter pripravili vodnik za VIZ na poti k trajnostnosti. K sodelovanju smo povabili 15 VIZ s področja PSI, za njih pripravili smernice za pripravo akcijskih načrtov za uresničevanje VITR ter različna usposabljanja in podporna gradiva.

Demonstracijske in pilotne srednje in poklicne šole

V projektu Podnebni cilji in vsebine za vzgojo in izobraževanje (PCVIZ) aktivno sodeluje 15  srednjih poklicnih in strokovnih šol, ki so bile izbrane v okviru javnega povabila šol na podlagi 14 kriterijev celostnega pristopa k vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj (VITR). Šole, ki so pri ocenjevanju dosegle najvišje število točk so postale demonstracijske šole.

 To so:

Ostalih 12 šol je:

Vse sodelujoče šole so tekom projekta razvijale in nadgrajevale svoj akcijski načrt na podlagi pripravljenih smernic za nadgradnjo 14 kriterijev javnega povabila, ki temeljijo na celostnemu konceptu in programu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj.

Usposabljanje in izobraževanje

V projektu PCVIZ smo šolam zagotovili različna usposabljanja s področja podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja in učnih pristopov za krepitev poznavanja in usvajanja področja. Izvedli smo naslednja usposabljanja in izobraževanja:

  • Uvodno srečanje izbranih šol, ki je bilo namenjeno  predstavitvi okvira celostnega pristopa VIZ k VITR ter izmenjavi izkušenj po metodi svetovne kavarne. Vodila ga je Petra Založnik.
  • Predavanje dr. Gregorja Torkarja, z naslovom Podnebne spremembe spreminjajo vlogo vzgoje in izobraževanja: izzivi in priložnosti.
  • Delavnico z naslovom Merjenje trajnostnega razvoja​ v izvedbi dr. Štefan Žuna.
  • Delavnico z naslovom Razvoj kompetenc trajnostnosti v vzgoji in izobraževanju. Na delavnici so udeleženci spoznali evropski okvir kompetenc za trajnostnost GreenComp in ključne korake za njegovo udejanjanje v vzgoji in izobraževanju. Delavnici sta izvedli Petra Založnik in Ivana Belasić.
  • Delovno srečanje z evalvatorji v projektu PCVIZ. Namen srečanja je bil pregled predloga vprašalnika za evalvacijo in predstavitev primerov dobrih praks sodelujočih šol. Srečanje so izvedle predstavnice delovne skupine za evalvacijo: dr. Tatjana Planinc Resnik, dr. Nataša Artič in Dora Najrajter.
  • V Celju smo izvedli celodnevno usposabljanje z naslovom Pomen trajnostne pridelave in predelave hrane. Usposabljanje so izvedle predstavnice Gospodarske zbornice – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.
  • Celodnevno usposabljanje »Družbena odgovornost in trajnostni razvoj«, ki ga je izvedla dr. Irena Ceglar.
  • Delavnico z naslovom Sistemsko razmišljanje v izobraževanju – »Kako lahko kot izobraževalci najbolje pripravimo mlade generacije za uspešno reševanje izzivov v globalno prepletenem svetu?«. Delavnico je izvedel Ram Dušić Hren.
  • Delavnico »Trajnostna mobilnost«, ki jo je izvedla Marjeta Benčina.
  • Delavnice s praktičnimi vidiki trajnostnega razvoja in vidiki podnebnih sprememb: skrb za okolje in človeka kot odločujoči faktor podnebnih sprememb tematiko trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb. Potekale so na zainteresiranih šolah od začetka aprila do sredi maja. Namenjene so bile dijakom in učiteljem, izvedel  jih je Leon Kernel.
  • Predavanje z naslovom Energetika: oskrba in (skrbna) raba je izvedla mag. Ana Vučina Vršnak. Teme predavanja so bile stanje, trendi in izzivi v energetiki, hkrati pa smo naslovili tudi vprašanja s področja energetike, ki so aktualna za vzgojo in izobraževanje.

Primeri dobrih praks  sodelujočih šol v projektu PCVIZ

Predstavljamo nekaj primerov dobrih praks, ki so jih izvedle srednje in poklicne šole vključene v projekt PCVIZ:

2.   Kompetenčni okvir za umeščanje vsebin s področja trajnostnosti v sektorje in poklicne standarde

Podlago za pripravo izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja predstavljajo poklicni standardi. Poklicni standard je dokument, ki opredeli vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti del in opredeli potrebna znanja, spretnosti ter poklicne kompetence, ki jih zahteva določen sektor gospodarstva. S prenosom vsebine poklicnega standarda v izobraževalne programe omogočimo bodočim diplomantom pridobitev nacionalne kvalifikacije.

Za potrebe sistematičnega vključevanja vsebin s področja trajnostnosti sledimo Evropskemu okvirju za kompetence za trajnostnost (GreenComp) kot podlaga za razvoj ključnih kompetenc. Poleg tega smo v okviru projekta PCVIZ za potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja integrirali vsebine s področja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev v poklicne kompetence za vse sektorje, saj so te ključne za zeleni prehod gospodarstva. Tako smo ustvarili Kompetenčni ovir za umeščanje vsebin s področja trajnostnosti v sektorje in poklicne standarde.

3.   Model za načrtovanje ali analizo izdelka ali storitve z vidika trajnostnosti

Razvili smo pripomoček za izobraževalce in učeče se poklicnega in strokovnega izobraževanja za učinkovitejšo podporo pri razvoju kompetenc za trajnostnost. Sledili smo smernicam in konceptom s področja zelenega prehoda na področju gospodarstva in na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Ključni dejavnik pri zelenem prehodu je prehod v krožno gospodarstvo, zato je okoljsko primerna zanova izdelkov/storitev ena od ključnih EU direktiv. V ta namen smo za izhodišče za pripravo modela izbrali izdelek ali storitev, saj izdelek ali storitev predstavlja pomemben element vseh izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja. Model se povezuje z evropskim okvirjem kompetenc za trajnostnost GreenComp in poklicnimi kompetencami, ki smo jih integrirali z vsebinami s področja uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja in podnebnih ciljev za posamezne sektorje.